Pogosta vprašanja o odpadnih vodah

Kaj je prepovedano odlagati ali spuščati v javno kanalizacijo?

• • trde odpadke: tekstil, drobni plastični predmeti (palčke za ušesa, zamaški), higienski vložki, tamponi, robčki za nego otrok, embalaža in drugo – ti odpadki povzročajo mehanske poškodbe naprav in opreme prečrpališč in kanalizacijskega sistema
  • organske odpadke: ostanki hrane, pokošena trava, listje in drugo – ti odpadki zmanjšajo prehodnost kanalov, povzročajo gnitje in smrad ter razmnoževanje glodavcev, več je usedljivih snovi in stroškov
  • padavinske vode, če gre za ločen kanalizacijski sistem za fekalno in padavinsko vodo
  • vsebine iz greznic, pregnite odpadne vode iz greznic, gnojevko in gnojnico
  • odpadne vode, ki vsebujejo zmlete ali zdrobljene trdne odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih ali gospodinjstvu podobnih dejavnostih
  • odpadna olja in naftne derivate, ker se v čistilni napravi ne razgradijo in povzročajo obremenitev za obratovanje čistilne naprave ter onesnaženje odvodnika (potoka…)
  • snovi, ki razvijajo strupene in eksplozivne pline (ostanki barv, lakov, razredčil…)
  • barve, fitofarmacevtska sredstva, zdravila, dezinfekcijska sredstva, topila, kisline, saj navedeni odpadki povzročajo motnje v poteku in učinkovitosti biološkega čiščenja
  • neprečiščene tehnološke odpadne vode, ki nastajajo v obrtnih dejavnostih (vode, ki po sestavi in nastanku niso podobne vodi po uporabi v gospodinjstvih)
  • gradbene odpadke: malta, cement, lesni odpadki in drugo, kar zmanjšuje prevodnost kanalov in lahko povzroči zamašitev

Kaj je okoljska dajatev?

Obveznost plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode, kakor tudi osnove za obračun okoljske dajatve, njeno višino, zavezance za plačilo okoljske dajatve, način njenega obračunavanja, odmere in plačevanja okoljske dajatve, določa Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Ur.l. RS, št. 104/09 in 14/10). Nadzor nad njenim izvajanjem je v pristojnosti Carinske uprave Republike Slovenije. Okoljska dajatev zaradi odvajanja odpadnih voda se obračunava in plačuje za komunalne odpadne vode in industrijske odpadne vode. Osnova za obračun okoljske dajatve je seštevek enot obremenitve (v nadaljevanju EO), doseženih z odvajanjem odpadne vode. Znesek okoljske dajatve za EO določi Vlada RS s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu RS. Zavezanec za plačilo okoljske dajatve je pravna ali fizična oseba, ki je lastnik ali upravnik stavbe, v kateri nastaja komunalna ali industrijska odpadna voda, ki se odvaja v okolje in s tem povzroča onesnaževanje. Izvajalec javne službe (v našem primeru Komunala Ribnica) mesečno za zavezance izračunava, zaračunava in vplačuje okoljsko dajatev na vplačilne podračune pri Upravi RS za javna plačila. Končni prejemniki sredstev okoljske dajatve so posamezne občine, v katerih se izvaja gospodarska javna služba odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, ki so dolžne zbrana sredstva okoljske dajatve namensko porabiti za izgradnjo javne kanalizacije in čistilnih naprav.

Kakšen je postopek za izvedbo hišnega kanalizacijskega priključka?

Vsi občani, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, pa so za to dani vsi pogoji, so se dolžni priključiti na javno kanalizacijo.

Postopek:

1. Občan oz. lastnik objekta izpolni Vlogo za soglasja k priključitvi na javno kanalizacijo
2. Po prejemu soglasja s strani upravljalca javne kanalizacije (Komunala Ribnica), se lahko izvede – zgradi priključek od objekta do javne kanalizacije. Hišni priključek je v lasti lastnika objekta. Lahko ga izvede sam, lahko pa izvedbo prepusti našemu podjetju ali drugim.
3. Po izvedbi priključka je potrebno pisno Obvestilo upravljavcu javne kanalizacije o priključitvi objekta na javno kanalizacijo.

Kdo lahko prazni greznice in kje naročim čiščenje greznice?

Storitev praznjenja greznic lahko opravlja le Komunala Ribnica ali z njene strani pooblaščen prevzemnik. Odvoz grezničnega blata lahko naročite na telefonski številki 01 836 11 38 ali 01 836 06 50.